September je za gobarje eden najbolj pričakovanih mesecev v letu. Če se po dežju tla dovolj navlažijo, temperature pa ostanejo razmeroma mile, lahko gozdovi ponudijo obilico jurčkov, lisičk, dežnikov, sirovk in drugih gob. Na rast gob močno vplivajo padavine, temperatura, vlažnost tal, vrsta gozda in nadmorska višina, zato je lahko na enem koncu Slovenije bera odlična, le nekaj deset kilometrov stran pa skoraj nič.

Kdaj je v Sloveniji največ jurčkov?

Jesenski goban oziroma jurček (Boletus edulis) lahko raste od poletja do jeseni, največ pa ga praviloma najdemo v jesenskem obdobju. Po podatkih Gobarskega društva Lisička je njegov čas rasti približno od junija do oktobra, uspeva pa tako pod listavci kot iglavci.

Zato so avgust, september in oktober pogosto najbolj zanimivi meseci za nabiranje jurčkov. Če je jesen topla in dovolj mokra, lahko sezona traja precej dolgo, ob zgodnjih zmrzalih ali daljšem sušnem obdobju pa se lahko hitro konča. Tudi vsi jurčki ne rastejo povsem istočasno. Borov goban lahko denimo raste vse od maja do novembra, predvsem pod bori, najdemo pa ga tudi pod bukvami.

Dež pomaga, toda gobe ne rastejo po urniku

Znani rek, da nekaj “raste kot goba po dežju”, ima precej realno osnovo. Vlažnost je eden pomembnejših pogojev za razvoj trosnjakov, vendar ni mogoče preprosto reči, da bodo jurčki dva ali tri dni po vsakem dežju že čakali v gozdu. Na količino gob vplivajo padavine in temperatura, pa tudi stanje gozda in sam micelij. Raziskave kažejo, da so prav padavine v poznem poletju in zgodnji jeseni lahko zelo pomembne za obilnejše pojavljanje gob.

Zato je najbolj obetavna kombinacija običajno dobro namočena zemlja, dovolj toplote in več dni brez ekstremnega izsuševanja.

, Kje in kdaj v Sloveniji iskati jurčke? Ti gozdovi slovijo po dobri gobarski beri

Polna luna

Med gobarji obstaja staro prepričanje, da na rast gob vplivajo lunine mene. Čeprav številni nabiralci prisegajo na svoje izkušnje, za neposreden vpliv polne lune na rast gob ni prepričljivih znanstvenih dokazov. Precej bolje dokumentiran je vpliv padavin, temperature in razmer v gozdu. Če torej izbirate med spremljanjem luninega koledarja in preverjanjem, koliko je v zadnjih dneh deževalo, bo drugo precej uporabnejše.

Kje iskati najbolj priljubljene užitne gobe?

Ni enega samega najboljšega gozda, saj imajo posamezne vrste različne zahteve. Jesenski goban lahko raste v iglastih in listnatih oziroma mešanih gozdovih. Lisičke najdemo pod listavci in iglavci, njihova sezona pa lahko traja od začetka poletja vse do pozne jeseni. Orjaški dežniki oziroma marele pogosto rastejo na gozdnih robovih, v travi in na gozdnih travnikih ter jih lahko najdemo od sredine poletja do pozne jeseni. Užitne sirovke so posebej povezane z bori in pogosto rastejo na obronkih borovih gozdov, v mahu in travi. Njihov čas je predvsem od avgusta do novembra. Prav poznavanje dreves je zato za izkušenega gobarja skoraj tako pomembno kot poznavanje samih gob.

Kam se v Sloveniji odpraviti po gobe?

Med tradicionalno priljubljenimi gobarskimi območji so Pokljuka, Jelovica, Pohorje, gozdovi Goričkega in Slovenskih goric, vendar dobra bera nikakor ni omejena le na znane gobarske kraje. Po primernem deževju se lahko odlične razmere pojavijo tudi v bližnjem mešanem gozdu.

Pravzaprav je pogosto bolj smiselno poznati lokalni gozd, vrsto dreves in razmere v zadnjih tednih, kot pa se voziti čez pol Slovenije na lokacijo, o kateri vsi govorijo.

Gobe lahko rastejo še precej pozno v jesen

S koncem septembra gobarska sezona še zdaleč ni nujno končana. Lisičke in orjaški dežniki lahko rastejo tudi novembra, prav tako nekatere sirovke. Na Primorskem je denimo krvosočna sirovka vrsta, ki lahko raste od jeseni celo do zime. Zato lahko v mili jeseni gobarska košara ostane aktualna še dolgo po tem, ko izgine glavnina jurčkov.

Koliko gob sploh smete nabrati?

V Sloveniji lahko posameznik za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma gob, pri čemer so nekatere vrste zavarovane in jih ni dovoljeno nabirati. Gobe je treba nabirati tako, da ne poškodujete rastišča ali podgobja, grobo očistiti že na mestu nabiranja in jih prenašati v trdni ter zračni embalaži.

In še pomembnejše pravilo: nabirajte samo gobe, ki jih zanesljivo poznate. Pri nekaterih užitnih vrstah obstajajo zelo podobne neužitne ali strupene gobe, napačna določitev pa lahko povzroči tudi hudo zastrupitev.


Zadnji prispevki

Prejšnji članekČe imate radi skuto in rozine, pripravite to hitro skutino pecivo z rozinami
Naslednji članekKaj bomo kuhali ta teden? Ideje za slastna kosila od ponedeljka do nedelje #178