Po več tednih zalivanja, privezovanja in opazovanja paradižnikov je težko narediti nekaj, kar se na prvi pogled zdi nelogično – obrati paradižnik, še preden je popolnoma rdeč.
Toda prav to je lahko dobra rešitev, če želimo preprečiti pokanje plodov, poškodbe škodljivcev in izgubo pridelka. Ni pa vseeno, kako zgodaj ga utrgamo. Popolnoma zelen paradižnik in paradižnik, ki je že začel zoreti, namreč nista ista stvar.
Paradižnik med zorenjem preide skozi več faz
Pri rdečih sortah lahko zorenje približno razdelimo na šest stopenj:
- Zelena faza – plod je v celoti zelen.
- Začetek spreminjanja barve – manj kot 10 % površine postane rumenkaste, rožnate ali rdečkaste.
- Obarvanje – novo barvo ima približno 10–30 % površine.
- Rožnata faza – približno 30–60 % površine že kaže zrelo barvo.
- Svetlo rdeča faza – obarvanega je od 60 do 90 % ploda.
- Rdeča faza – več kot 90 % površine ima končno barvo.
Seveda to velja za sorte, ki ob zrelosti postanejo rdeče. Rumene, oranžne, rožnate in temne sorte je treba ocenjevati glede na njihovo končno barvo.
To je lahko najboljši trenutek za obiranje
Za domačega vrtnarja je zanimiva predvsem rožnata faza, ko je približno 30–60 % paradižnika že obarvanega. Takšen paradižnik je dovolj daleč v procesu zorenja, da lahko zorenje uspešno nadaljuje po obiranju. Če ga pustimo pri sobni temperaturi, bo postopoma dobil svojo končno barvo, aromo in teksturo. Prednost zgodnejšega obiranja je predvsem praktična. Zrel paradižnik je na rastlini dlje izpostavljen močnemu dežju, pokanju, žuželkam in drugim poškodbam.
To je še posebej uporabno pri sortah, ki rade pokajo, ter v obdobjih, ko po daljši suši pričakujemo obilnejše padavine.
Ne obirajte ga prehitro
To ne pomeni, da je dobro pobrati vse povsem zelene paradižnike. Če plod še ni dosegel fiziološke zrelosti, po obiranju morda ne bo pravilno dozorel in tudi njegov okus ne bo takšen, kot bi si želeli. Zato je varneje počakati, da začne paradižnik jasno spreminjati barvo. Če imate možnost pustiti paradižnik na rastlini in ni nevarnosti pokanja, bolezni, škodljivcev ali slabega vremena, ga seveda lahko pustite dozoreti tudi dlje.
Kako paradižnik dokončno dozori v hiši?
Obrane paradižnike pustimo na sobni temperaturi in stran od močnega neposrednega sonca. Če želimo zorenje pospešiti, jih lahko položimo v papirnato vrečko. Paradižnik med zorenjem proizvaja etilen, plin, ki sodeluje pri procesu dozorevanja. V vrečko lahko dodamo tudi zrelo banano ali jabolko, ki prav tako sproščata etilen. Vrečko redno preverjamo in odstranimo plodove, ki so že dozoreli oziroma kažejo znake kvarjenja.
Za zorenje je primerna temperatura približno 19–25 °C.
Kaj pa zeleni paradižniki ob koncu sezone?
Drugačna zgodba nastopi jeseni, ko se približujejo nizke temperature in na rastlinah ostane veliko zelenih plodov. Takrat je smiselno pobrati dovolj razvite zelene paradižnike in jih poskusiti dozoreti v notranjosti. Lahko jih shranimo posamično ali pa ob koncu sezone odstranimo celotno rastlino in jo obesimo v zaščiten prostor. Ne bodo vsi zeleni plodovi enako uspešno dozoreli, saj je veliko odvisno od tega, kako razviti so bili ob obiranju.
In še ena pogosta napaka
Sveže obranih paradižnikov ni treba takoj pospraviti v hladilnik. Dokler dozorevajo, jih je bolje hraniti pri sobni temperaturi. Popolnoma zrele paradižnike lahko, če jih ne bomo pravočasno pojedli, za kratek čas prestavimo na hladnejše in jim tako podaljšamo uporabnost. Pred uživanjem jih je dobro ponovno pustiti, da se ogrejejo na sobno temperaturo.
Zadnji prispevki
- Če se pogosto počutite napete in tesnobne, preizkusite te 3 dihalne vaje
- Črne pikice na vratih pečice niso le okras – tam so z razlogom
- Če imate radi Bounty, morate poskusiti te domače kokosove rezine
- Jajca lahko zamrznete, vendar ne tako, kot bi morda pričakovali
- Kaj se zgodi, če vsak dan zaužijete žličko česnovega soka?
- Namesto riža uporabite bulgur in pripravite kosilo, ki vas bo navdušilo celo družino
