Ko beseda nanese na dolgo življenje, večina najprej pomisli na zdravo prehrano, gibanje in genetiko.
Čeprav imajo vsi ti dejavniki pomembno vlogo, vse več raziskav kaže, da lahko na kakovost staranja vpliva tudi nekaj manj očitnega – osebnost. Nova raziskava, opravljena med prebivalci ene izmed tako imenovanih modrih con na Sardiniji, je pokazala, da imajo ljudje, ki dočakajo visoko starost, pogosto skupne določene osebnostne lastnosti. To seveda ne pomeni, da vas bo ena sama značajska lastnost pripeljala do stotega rojstnega dne, lahko pa vpliva na življenjske navade, ki dolgoročno podpirajo zdravje.
Kaj so ugotovili raziskovalci?
Psihologinja Maria Chiara Fastame je s sodelavci preučevala 125 ljudi, starih med 71 in 101 let. Del udeležencev je živel v znameniti sardinski »modri coni«, kjer je delež stoletnikov med najvišjimi na svetu, drugi pa v bližnjem območju s podobnimi življenjskimi razmerami.
Raziskovalci so želeli ugotoviti, ali se skupini razlikujeta tudi po osebnostnih značilnostih. Pri tem so uporabili model »velikih pet« osebnostnih lastnosti, ki vključuje odprtost, vestnost, ekstravertnost, sprejemljivost in nevroticizem.
Ena lastnost je posebej izstopala
Največja razlika med skupinama se je pokazala pri odprtosti za nove izkušnje.
Ljudje iz modre cone so v povprečju dosegli višje rezultate na področjih, kot so:
- radovednost,
- pripravljenost na učenje,
- zanimanje za nove izkušnje,
- miselna prožnost.
Takšni posamezniki tudi v poznejših letih pogosteje iščejo nove hobije, berejo, raziskujejo in ostajajo dejavni v družbi.
Osebnost vpliva na vsakodnevne navade
Raziskovalci poudarjajo, da osebnost verjetno ne podaljšuje življenja neposredno. Veliko bolj verjetno je, da vpliva na način življenja. Radovedni ljudje se pogosteje učijo novih stvari, ostajajo družbeno povezani, so miselno aktivni in lažje sprejemajo spremembe, kar lahko pozitivno vpliva na zdravje skozi desetletja.
Tudi druge osebnostne lastnosti so pokazale zanimive povezave. Vestnost je bila povezana z večjim zadovoljstvom z življenjem in boljšim spopadanjem s stresom, medtem ko je bil višji nevroticizem pogosteje povezan s slabšim doživljanjem zdravja in kakovosti življenja.
Prehrana in gibanje ostajata pomembna
Strokovnjaki opozarjajo, da rezultatov ne gre razumeti kot dokaz, da prehrana ali telesna dejavnost nista pomembni. Nasprotno – prebivalci modrih con so znani tudi po pretežno rastlinski prehrani, rednem vsakodnevnem gibanju, močnih družinskih vezeh in občutku življenjskega smisla. Raziskava kaže predvsem to, da ima lahko tudi psihološki vidik pomembno vlogo pri zdravem staranju.
Študija ima tudi omejitve
V raziskavo je bilo vključenih razmeroma malo ljudi, zato ugotovitev ni mogoče posplošiti na celotno populacijo. Poleg tega gre za opazovalno raziskavo, ki kaže povezavo med osebnostjo in kakovostjo staranja, ne more pa dokazati, da prav osebnost povzroča daljše življenje. Kljub temu se njeni rezultati ujemajo z drugimi raziskavami, ki poudarjajo pomen socialnih odnosov, duševne aktivnosti in prilagodljivosti skozi življenje.
Zadnji prispevki
- Za gladko in mehko kožo ne potrebujete dragih izdelkov – piling lahko pripravite sami
- Ta občutek v prazni sobi pozna presenetljivo veliko ljudi
- Se vam v zamrzovalniku nenehno nabira led? Ta priljubljeni trik ni prava rešitev
- Se vam zdi, da slabše slišite v prostoru z veliko ljudmi? To je lahko eden prvih znakov sprememb sluha
- Preprost recept za hitro kosilo: Oslič v kremasti omaki s koprom
- Ste vse življenje napačno obračali toaletni papir? Ta stara risba ima odgovor
