Ste že kdaj nekomu poskušali razložiti, zakaj ste jezni, pa vas je sredi stavka prekinil z besedami: »Daj, pomiri se.« In če prej še niste bili zares jezni, ste bili zdaj verjetno precej bližje temu.

Prav neverjetno je, kako lahko dve tako nedolžni besedi v nekaj sekundah še dodatno zaostrita pogovor. Saj naj bi nas vendar pomirili, kajne?

A pogosto dosežeta ravno nasprotno.

Kot da sploh niste slišani

Predstavljajte si, da partnerju razlagate, zakaj vas je nekaj prizadelo. Morda ste imeli naporen dan, doma vas čaka še kup opravkov, potem pa gre nekaj narobe.

Končno poveste, kaj vas moti, in dobite odgovor: »Pa daj, pomiri se.«

V tistem trenutku vas morda sploh ne razjezi več prvotna težava. Bolj vas zmoti občutek, da vas druga oseba ne jemlje resno.

Čeprav sogovornik morda želi samo preprečiti prepir, lahko njegove besede zvenijo, kot da pretiravate.

In kdo si želi slišati, da pretirava, ravno takrat, ko poskuša pojasniti, zakaj ga nekaj boli?

Čustva nimajo stikala

Predstavljajte si, da ste žalostni, nekdo pa vam reče: »Nehaj biti žalosten.« Bi pomagalo? Verjetno ne.

Podobno je z jezo. Ne moremo je kar izklopiti, ker nam je nekdo tako naročil.

Besedi »pomiri se« lahko zato zvenita bolj kot ukaz kot pa pomoč. Še posebej, če ju spremljata vzdihovanje in zavijanje z očmi.

Takrat se lahko zgodi nekaj precej ironičnega: namesto da bi se pogovor umiril, začnemo pojasnjevati še to, zakaj imamo pravico biti jezni. In prepir dobi povsem novo temo.

Majhna sprememba, velika razlika

Primerjajte dva odgovora.

»Daj, pomiri se, saj ni nič takega.« in »Vidim, da te je to res razjezilo. Kaj se je zgodilo?«

Drugi odgovor ne pomeni, da se z jezo strinjamo ali da je druga oseba nujno v pravu. Pomeni samo, da smo pripravljeni poslušati.

Včasih je to dovolj, da pogovor postane precej mirnejši.

Seveda tudi poslušanje ne pomeni, da moramo prenašati kričanje ali žaljivke. Če je pogovor preveč napet, je lahko najboljša rešitev, da si oba vzameta nekaj minut odmora.

Kako se naslednjič odzvati

Preden odgovorite z dobro znanim »SAJ SEM MIRNA!« ali »SAJ SEM MIREN!«, pomislite, da sogovornik morda res ne ve, kako drugače pristopiti.

Lahko mu poveste, kaj bi vam v tistem trenutku bolj pomagalo. Morda samo to, da vas posluša do konca.

In če boste naslednjič vi tisti, ki boste želeli nekoga pomiriti, se poskusite izogniti tema dvema besedama.

Včasih človeka najhitreje pomirimo prav takrat, ko mu nehamo govoriti, naj se pomiri.


Zadnji prispevki

Prejšnji članekHrana je lahko naslednji dan še okusnejša – se s tem strinjate?