Konec avgusta še zdaleč ne pomeni konca dela na zelenjavnem vrtu. Ko največja poletna vročina popusti, se za nekatere vrtnine pravzaprav začne precej ugodno obdobje. Tla so še topla, zato semena hitro vzklijejo, hladnejše noči in več vlage pa ustrezajo predvsem listnati in korenasti zelenjavi. Če imate na gredah prazna mesta po pobranem paradižniku, krompirju ali drugih poletnih pridelkih, jih lahko izkoristite za novo setev. Pomembno je le, da izberete hitro rastoče sorte in upoštevate podnebje svojega kraja.
Redkvice so med najhitrejšimi
Če želite pridelek še isto jesen, so redkvice ena boljših izbir. Nekatere sorte lahko pobiramo že približno mesec dni po setvi. Tla pred setvijo zrahljajte in jim dodajte nekaj zrelega komposta. Redkvice imajo rade enakomerno vlago, saj lahko ob suši postanejo ostre in olesenele.
Špinača obožuje hladnejše vreme
Špinači poletna vročina ne ustreza najbolje, zato je pozno poletje oziroma začetek jeseni pravi trenutek za novo setev. V hladnejšem vremenu počasneje uhaja v cvet in razvije več lepih listov. Za jesensko setev izberite sončno ali rahlo senčno gredo z rahlo, dobro odcedno zemljo. Pri dovolj blagi zimi lahko nekatere setve tudi prezimijo in ponovno odženejo spomladi.
Solata za jesen
Tudi številne sorte listnate solate uspevajo bolje, ko temperature niso več tako visoke. Namesto da čakate na velike glave, lahko mlade liste pobirate sproti. Solata potrebuje predvsem dovolj vlage. Če je začetek septembra še vroč, ji v prvih tednih koristi nekaj zaščite pred najmočnejšim opoldanskim soncem.
Blitva lahko rodi še dolgo
Blitva je precej trpežna in jo lahko sejemo tudi pozno poleti za jesensko pobiranje mladih listov. V milejših krajih lahko rastline preživijo precejšen del zime. Poleg listov so užitna tudi mesnata stebla, zato je uporabna v juhah, omakah, prilogah in zelenjavnih jedeh.
Kodrolistni ohrovt postane po mrazu še zanimivejši
Kodrolistni ohrovt oziroma kale dobro prenaša hladnejše temperature. Mraz mu praviloma ne škodi tako hitro kot številnim poletnim vrtninam, njegov okus pa lahko po hladnih nočeh postane blažji in nekoliko slajši. Če ga sadite pozno, je praktičneje uporabiti sadike, saj bo tako imel več časa, da pred zimo razvije dovolj listne mase.
Kaj pa korenje?
Korenje lahko sejemo za jesenski pridelek, vendar je čas precej pomemben. Izberite zgodnje oziroma hitro rastoče sorte, saj pozna setev počasnejših sort v hladnejših predelih morda ne bo pravočasno dozorela. Potrebuje globoko zrahljana tla brez večjih grud in kamnov, sicer se koreni lahko razvejijo ali deformirajo. Ko se približa mraz, lahko gredo zaščitite z nekaj zastirke.
Pri jesenski setvi je najpomembnejši pravi trenutek
Jeseni rastline rastejo počasneje kot sredi poletja, ker je svetlobe vsak dan manj. Zato velja pravilo: ne čakajte predolgo. Podatek, da določena vrtnina dozori denimo v 40 dneh, običajno velja za ugodne pogoje; jeseni lahko traja nekoliko dlje. Pri poznih setvah zato izbirajte hitre sorte, gredo postavite na čim bolj sončno mesto in skrbite, da se zemlja ne izsuši. Ob napovedi prvih močnejših ohladitev lahko občutljivejše posevke zaščitite z vrtnarsko kopreno.
Zadnji prispevki
- To jesensko pecivo je tako sočno, da boste želeli še en kos
- 10 napak pri pranju, zaradi katerih so vaša oblačila videti slabše
- Te mehke štručke s hrenovkami in sirom bodo izginile s pladnja v nekaj minutah
- Otroku povejte to, še preden se znajde v težavah
- Domača juha iz svinjskih ušes z zelenjavo, stara jed, ki preseneti z bogatim okusom
- Se tudi vi doma pogosto ujamete v to past?
