Govedina je lahko nedeljska juha, počasi kuhan golaž ali sočen zrezek, toda pri vseh treh jedeh velja isto: pravi kos mesa je pogosto pomembnejši od samega recepta.

Če radi pripravljate domače klasike, lahko preverite tudi kako skuhati popolno govejo juho, goveje zrezke v bogati omaki ali goveji golaž iz pečice. Različni deli živali se namreč precej razlikujejo po količini maščobe, vezivnega tkiva in mehkobi. Zato kos, ki je odličen za dolgo kuhanje, ni nujno dobra izbira za hitro pečenje v ponvi.

Ni vsak kos govedine za vsak način priprave

Mehkejši deli, kot so pljučna pečenka, hrbet in nekateri deli stegna, so primerni za krajšo toplotno obdelavo, zrezke in pečenje. Kosi z več vezivnega tkiva, na primer vrat, bočnik ali pleče, pa pokažejo svojo najboljšo stran pri počasnem kuhanju. Pri njih daljša priprava ni slabost, temveč prednost. Vezivno tkivo se postopoma zmehča, meso pa postane bolj sočno in primerno za golaže, enolončnice ter omake.

Kaj pogledati pri nakupu?

Pri sveži govedini bodite pozorni predvsem na videz površine, vonj, embalažo in rok uporabe. Meso naj ne bo sluzasto ali neprijetnega vonja. Barva govedine se lahko spreminja od svetlo rdeče do temnejših odtenkov, zato sama barva še ne pomeni nujno, da je z mesom kaj narobe. Pri zrezkih je lahko zaželeno tudi nekaj drobnih maščobnih žilic oziroma marmoriranosti. Maščoba se med pripravo deloma stopi in lahko prispeva k sočnosti ter okusu.

, Preden naslednjič kupite govedino, morate vedeti to

Kako dolgo jo lahko hranimo?

Večje surove kose govedine, kot so zrezki in pečenke, praviloma porabimo v nekaj dneh, če jih hranimo v dobro ohlajenem hladilniku. Mleto meso je občutljivejše in ga je najbolje pripraviti precej prej. Če mesa ne bomo uporabili pravočasno, je boljša možnost zamrzovanje kot čakanje do zadnjega dne uporabnosti.

Skrivnost mehke govedine ni vedno v tolčenju

Starejši recepti pogosto svetujejo močno tolčenje mesa ali dodajanje kisa, vendar je pri dobrem rezultatu veliko pomembnejše, da način priprave prilagodimo kosu. Zrezek potrebuje visoko temperaturo in razmeroma kratek čas. Bočnik ali pleče pa potrebujeta tekočino, nižjo temperaturo in potrpežljivost. Če trši kos po eni uri še ni mehak, to pogosto ne pomeni, da smo ga kuhali predolgo, ampak ravno nasprotno – potrebuje še nekaj časa.

Kako vemo, da je meso pripravljeno?

Pri večjih kosih mesa je najbolj zanesljiva uporaba kuhinjskega termometra. Pri zrezkih in pečenkah naj sredica doseže najmanj približno 63 °C, nato pa naj meso pred rezanjem nekaj minut počiva. Mleta govedina potrebuje višjo temperaturo – približno 71 °C, saj so pri mletju morebitne bakterije lahko razporejene po celotni masi.

Kaj govedina prinese v prehrano?

Govedina je dober vir beljakovin ter vsebuje železo, cink in vitamin B12. Hranilna vrednost pa je zelo odvisna od izbranega kosa. Pusto meso ima lahko razmeroma malo maščobe, medtem ko so drugi deli precej bogatejši z njo. Zato ni smiselno govoriti o govedini kot o enem samem živilu z vedno enako hranilno sestavo.

Tudi pri govedini velja zmernost

Govedina spada med rdeče meso. To ne pomeni, da jo moramo povsem odstraniti z jedilnika, vendar jo je smiselno vključevati v raznoliko prehrano skupaj z zelenjavo, stročnicami, ribami in drugimi viri beljakovin. Posebej velja razlikovati med svežim mesom in predelanimi mesnimi izdelki, kot so nekatere salame, klobase in prekajeni izdelki.

Dober kos govedine ne potrebuje veliko zapletenih dodatkov. Pomembneje je vedeti, kaj smo kupili in ali ga je bolje na hitro popeči ali mu dati dve uri časa v loncu.


Zadnji prispevki

Prejšnji članekSe vam v misli vrača nekdo iz preteklosti? Astrološko je oktober zelo zanimiv