Paprike sodijo med najbolj priljubljene vrtnine na domačih vrtovih, a kljub rednemu zalivanju in gnojenju mnogi vrtnarji ostanejo razočarani nad pridelkom.
Strokovnjaki opozarjajo, da je težava pogosto v eni navidez nedolžni napaki, ki lahko močno vpliva na rast rastlin in količino plodov. Mnogi menijo, da bodo z globljim okopavanjem rastlinam pomagali do boljšega razvoja, vendar je pri paprikah ravno obratno.
Paprika razvije velik del koreninskega sistema tik pod površino zemlje. Če zemljo okopavamo pregloboko, lahko poškodujemo številne aktivne korenine, ki skrbijo za sprejem vode in hranil. Posledica so počasnejša rast, manj cvetov in manjši pridelek. Strokovnjaki zato priporočajo pogosto, a zelo plitvo okopavanje. Tako odstranimo plevel in razrahljamo površino zemlje, ne da bi poškodovali koreninski sistem.
Dovolj prostora pomeni več pridelka
Druga pogosta napaka je pregosto sajenje. Čeprav se zdi logično, da bo več rastlin prineslo več plodov, se pogosto zgodi ravno nasprotno.
Ko so paprike posajene preblizu skupaj, začnejo tekmovati za:
- vodo
- hranila
- sončno svetlobo
- prostor za razvoj korenin
Poleg tega se med gostimi rastlinami zadržuje vlaga, kar povečuje možnost razvoja glivičnih bolezni. Večino sort je priporočljivo saditi približno 45 centimetrov narazen, večje sorte pa potrebujejo celo do 60 centimetrov prostora.
Pomembna je tudi razdalja med vrstami
Med vrstami paprik je priporočljivo pustiti od 60 do 90 centimetrov prostora. Takšna razporeditev omogoča boljše kroženje zraka, lažje zalivanje, odstranjevanje plevela in obiranje plodov. Posebej na manjših vrtovih se dobro obnese sajenje v zamaknjenem oziroma diamantnem vzorcu, kjer rastline učinkoviteje izkoristijo prostor, ne da bi bile preveč skupaj.
Večji plodovi potrebujejo oporo
Pri sortah, ki razvijejo velike in težke plodove, je priporočljivo uporabiti opore. Za oporo lahko uporabite bambusove palice, lesene količke ali paradižnikove kletke. Opore preprečujejo lomljenje vej in pomagajo ohranjati rastline zračne ter urejene.
