Mandarine in limone dobro poznamo tudi iz naših sladic. Na 1001ideja.si smo pripravljali hitro pecivo z mandarinami, mandarinin šarkelj in limonino pecivo z orehi. Obstaja pa še precej manjši citrus, pri katerem velja ravno obratno kot pri drugih citrusih. Njegova lupina je sladka, sredica pa presenetljivo kisla. To je kumkvat, droben oranžen sadež, ki ga lahko pojemo kar celega.
Zakaj kumkvata ne lupimo?
Kumkvat je običajno dolg le nekaj centimetrov. Njegova tanka oranžna lupina je užitna in prijetno sladka, medtem ko je notranjost precej bolj kisla. Prav kombinacija obeh okusov je njegova posebnost. Pred uživanjem ga zato dobro operemo in pojemo skupaj z lupino. Večje pečke lahko odstranimo.
Danes ga botaniki praviloma uvrščajo med citruse pod imenom Citrus japonica, v starejši literaturi pa boste pogosto naleteli na ime Fortunella. Izvira iz Azije, pozneje pa se je gojenje razširilo tudi drugod po svetu.
Majhen, a bogat z vlakninami
Kumkvat spada med manj kalorično sadje. Porcija 100 gramov ima približno 71 kalorij, posebej zanimiva pa je količina prehranskih vlaknin – približno 6,5 grama. Vsebuje tudi vitamin C ter manjše količine kalcija, magnezija, kalija in drugih mikrohranil. Ker pojemo tudi lupino, zaužijemo še rastlinske spojine, ki so skoncentrirane prav v zunanjem delu sadeža. To pa seveda ne pomeni, da je kumkvat zdravilo. Najbolje ga je obravnavati kot še eno zanimivo sadje, s katerim lahko popestrimo raznoliko prehrano.
Kako ga lahko uporabimo v kuhinji?
Najpreprosteje ga pojemo svežega, vendar je zaradi močnega sladko-kislega okusa uporaben tudi pri kuhanju.
Iz njega lahko pripravimo:
- marmelado ali džem,
- sadne solate,
- sladice,
- omake za meso,
- dodatke k solatam,
- kandirano sadje.
Tanko narezan kumkvat se lepo poda tudi k perutnini, svinjini, sirom in oreščkom.
Lahko ga gojimo tudi v loncu
Kumkvat je zimzelen citrus z bleščečimi zelenimi listi in dišečimi belimi cvetovi. Na prostem lahko zraste precej več kot meter, v posodi pa ostane bolj kompakten. Potrebuje veliko svetlobe in sončno lego. Poleti ga lahko postavimo na zaščiteno mesto na prostem, pozimi pa ga je najbolje prestaviti v svetel, hladen prostor, zaščiten pred zmrzaljo. Pri zalivanju ne mara niti popolnoma suhe zemlje niti stalno razmočenih korenin. Pozimi zato zalivanje zmanjšamo. Če mu zagotovimo primerne pogoje, je lahko hkrati okrasna rastlina in vir majhnih oranžnih sadežev – takšnih, pri katerih je najbolj nenavadni del prav tisti, ki ga pri drugih citrusih običajno zavržemo.
Zadnji prispevki
- Šale o Chucku Norrisu, ki jih je težko pozabiti
- Če imate radi čokoladne sladice, morate poskusiti to kremasto rolado
- Zakaj je kakav postal tako drag in zakaj čokolada še vedno ne postaja cenejša
- Sočno jabolčno pecivo, recept je zelo preprost
- Pri negi zrele kože ne preskočite tega pomembnega koraka
- To vprašanje je lahko bolj nevljudno, kot se zdi
