Postni čas je za kristjane obdobje umiritve, odpovedi in notranje priprave na največji krščanski praznik – veliko noč. Čeprav ga danes mnogi razumejo predvsem kot čas odpovedi sladkarijam ali družbenim omrežjem, ima globoke verske in simbolne korenine.

Kdaj se post začne in koliko časa traja?

Postni čas se začne na pepelnično sredo in traja 40 dni (nedelje se tradicionalno ne štejejo kot postni dnevi). Konča se z začetkom velikonočnega tridnevja – torej na veliki četrtek zvečer, ko se začne praznovanje velike noči.

Velika noč je premičen praznik, zato se vsako leto post začne in konča na drug datum.

Kaj je v postnem času prepovedano?

V katoliški tradiciji veljajo določena pravila, ki pa so danes nekoliko milejša kot nekoč.

1. Post in zdržek od mesa

  • Na pepelnično sredo in veliki petek velja strogi post (en glavni obrok na dan).
  • Ob petkih v postnem času velja zdržek od mesa.

To pomeni, da se verniki odpovejo mesnim jedem, pogosto pa izberejo preprostejše obroke.

2. Odpoved razvadam

Post ni le prehranski režim. Tradicionalno pomeni odpoved nečemu, kar nam je v užitek ali navado:

  • sladkarijam
  • alkoholu
  • zabavam in razkošju
  • pretirani uporabi družbenih omrežij

Namen ni kaznovanje, temveč zavestna odločitev za zmernost.

3. Manj zabav in slavij

V preteklosti so bile v postnem času prepovedane poroke, plesne zabave in glasno praznovanje. Danes to ni več strogo prepovedano, vendar cerkev spodbuja zadržanost in umirjenost.

4. Simbolika odpovedi

V cerkvah so v tem času oltarji preprostejši, vijolična barva pa simbolizira pokoro in premišljevanje.

Zakaj prav 40 dni?

Število 40 ima v Svetem pismu poseben pomen. Povezano je s 40 dnevi, ki jih je Jezus preživel v puščavi, kjer se je postil in molil pred začetkom svojega javnega delovanja.

Kako se post konča?

Postni čas doseže vrhunec na veliki petek, ko kristjani obeležujejo Jezusovo smrt. Z velikonočno vigilijo na sobotni večer pa se začne praznovanje vstajenja – veselja, luči in novega začetka.

V srednjem veku je bil post precej strožji kot danes – poleg mesa so bili prepovedani tudi mleko, jajca in maščobe. Prav zato so nastale številne tradicionalne postne jedi na osnovi rib, stročnic in žit.

Ste vedeli? Nekaj zanimivosti o pustu, ki jih morda še ne poznate


Zadnji prispevki

Prejšnji članekPreprosta domača lečina juha z bogatim okusom
Naslednji članekRecept za piščanca v arašidovi omaki: Orientalska eksplozija okusov v 40 minutah