Ko pospravljamo živila v hladilnik, običajno ne razmišljamo preveč.
Mleko gre v vrata ali na polico, jogurti nekam na sredino, sadje in zelenjava pa v spodnji predal. Predvsem zato, ker smo se navadili, da je to pač predal za zelenjavo. Toda njegova ločenost od preostalega hladilnika ima precej pomemben namen. Predal omogoča drugačne pogoje vlažnosti in pretoka zraka, zaradi katerih lahko določena živila ostanejo sveža občutno dlje.
Majhen drsnik na predalu ni tam za okras
Nekateri hladilniki imajo na predalu drsnik z oznakami za visoko in nizko vlažnost. Marsikdo ga nikoli ne premakne, vendar prav z njim uravnavamo pretok zraka. Ko je odprtina zaprta, v predalu ostaja več vlage. Takšno okolje ustreza predvsem zelenjavi, ki hitro izgublja vodo in oveni. Ko je odprtina odprta, lahko vlaga in nekateri plini lažje uhajajo iz predala. Takšni pogoji so primernejši za številne vrste sadja.
Zakaj sadja in zelenjave ni vedno dobro dati skupaj?
Razlog je etilen – plin, ki ga med zorenjem sproščajo nekateri plodovi. Med izrazitejše proizvajalce etilena sodijo na primer jabolka, hruške, breskve in zrel avokado. Etilen pospešuje zorenje, kar je lahko koristno, če želimo hitreje dozoreti kakšen sadež. Težava nastane, ko je zraven zelenjava, ki je nanj občutljiva. Zaradi izpostavljenosti etilenu se lahko hitreje začne starati, rumeneti ali propadati. Če imate dva predala, je zato smiselno sadje in zelenjavo ločiti.
Kaj sodi v predal z visoko vlažnostjo?
Zaprt pretok zraka in višja vlažnost koristita predvsem živilom, ki hitro ovenijo.
Sem sodijo denimo:
- listnata solata,
- špinača,
- brokoli,
- korenje,
- cvetača,
- beluši in
- številna sveža zelišča.
Višja relativna vlažnost pomaga zmanjševati izgubo vode, zato zelenjava dlje časa ostane čvrsta in hrustljava.
Predal z nižjo vlažnostjo je primernejši za sadje
Če lahko na drugem predalu odprete zračnik, ga lahko uporabite za številne vrste sadja, zlasti tiste, ki med zorenjem proizvajajo etilen. Odprta reža omogoča, da del tega plina zapusti predal, namesto da bi se kopičil okoli živil. Če vaš hladilnik nima možnosti nastavljanja vlažnosti, ni nič narobe – predal je še vedno uporaben, le pogojev v njem ne morete tako natančno prilagajati.
Tudi prenatrpan predal ne deluje najbolje
Če zelenjavo v predal natlačimo tako, da ga komaj zapremo, smo del njegove prednosti izničili. Med živili mora ostati nekaj prostora za kroženje zraka. Poleg tega se občutljiva zelenjava pod težo drugih živil lahko poškoduje, poškodovani deli pa se hitreje pokvarijo. Dobro pravilo je tudi, da starejša živila postavimo spredaj, sveže kupljena pa zadaj. Tako bomo prej porabili tisto, kar bi se sicer najprej pokvarilo.
Kaj pa dolg, plitek predal čisto na dnu?
Pri nekaterih hladilnikih je pod predaloma za sadje in zelenjavo še en, pogosto precej plitek predal. Ta ima lahko povsem drugačen namen. Pri modelih, kjer je zasnovan kot hladnejši predal oziroma mesni predal, je namenjen mesu, ribam ali mesninam. Toda razporeditev se med hladilniki razlikuje, zato je najbolje preveriti oznake ali navodila svojega modela.
Zadnji prispevki
- Če se pogosto počutite napete in tesnobne, preizkusite te 3 dihalne vaje
- Črne pikice na vratih pečice niso le okras – tam so z razlogom
- Če imate radi Bounty, morate poskusiti te domače kokosove rezine
- Jajca lahko zamrznete, vendar ne tako, kot bi morda pričakovali
- Kaj se zgodi, če vsak dan zaužijete žličko česnovega soka?
- Namesto riža uporabite bulgur in pripravite kosilo, ki vas bo navdušilo celo družino
