Kup drv ob hišni steni je na prvi pogled odlična rešitev. Les je blizu vrat, delno zaščiten pred dežjem in ne zavzema dodatnega prostora na vrtu. Toda če je zložen neposredno ob fasado, lahko sčasoma povzroči težave tako hiši kot tudi samim drvom. Glavni problem je preprost: med lesom in steno ni dovolj zraka, zato se po dežju in ob visoki zračni vlagi obe površini počasneje sušita.
Drva ne sodijo neposredno na fasado
Zunanja stena hiše se mora po dežju in kondenzaciji čim lažje posušiti. Če je pred njo več mesecev naslonjena gosta skladovnica drv, je pretok zraka omejen. To še ne pomeni, da bo vsaka hiša zaradi drv dobila plesen ali poškodovan omet, prav tako ni mogoče določiti, da se bo težava pojavila po dveh zimah. Veliko je odvisno od fasade, izpostavljenosti dežju, tal, napušča in lokalne vlažnosti.
Vseeno pa je smiselno med skladovnico in stavbo pustiti opazno zračno režo. Pogosto omenjenih 10 centimetrov je lahko minimum za nekaj prezračevanja, vendar več prostora praviloma pomeni boljši pretok zraka in lažji pregled stene. Če imate dovolj prostora, je še boljša možnost samostojna drvarnica nekoliko stran od hiše.
Tudi drva se ob steni počasneje sušijo
Sveže posekan les vsebuje veliko vode in za dobro kurjenje potrebuje čas ter predvsem zrak. Za kurjenje se običajno priporoča les z manj kot približno 20 odstotki vlage. Preveč vlažna drva težje zagorijo, dajejo manj uporabne toplote, močneje dimijo in lahko prispevajo k večjemu nastajanju saj ter katranskih oblog v dimniku. Če so polena tesno stisnjena ob neprepustno steno in pokrita z vseh strani, vlaga iz njih bistveno težje uhaja.
Nikoli jih ne zložite neposredno na zemljo
Enako pomembno kot razdalja od fasade je tudi, kaj je pod drvmi. Spodnja vrsta, položena neposredno na zemljo ali mokro travo, lahko vpija talno vlago in začne propadati precej prej kot preostali kup. Drva zato dvignite od tal. Uporabite lahko paleto, lesene prečne nosilce, kovinsko stojalo ali drugo stabilno podlago, ki omogoča kroženje zraka tudi spodaj. Pokrijte vrh, ne pa celotnega kupa
Pogosta napaka je tudi popolno ovijanje drv z neprepustno ponjavo.
S tem jih sicer zaščitite pred dežjem, hkrati pa lahko pod ponjavo zaprete vlago. Ob temperaturnih spremembah se pojavlja kondenz, les pa se suši počasneje. Bolje je zaščititi predvsem zgornji del skladovnice, stranice pa pustiti čim bolj odprte. Tako dež ne pada neposredno na drva, veter pa lahko še vedno kroži med poleni.
Sonce in veter sta pri sušenju vaša zaveznika
Za drva je najboljše zračno, razmeroma sončno mesto, ki ni stalno vlažno. Polena zlagajte dovolj stabilno, a ne tako tesno, da med njimi sploh ni prostora za zrak. Razcepljena drva se tudi sušijo hitreje kot cela debla, saj imajo več izpostavljene površine. Pri pravilnem skladiščenju tako ne varujete le fasade, temveč dobite tudi bolj suho gorivo, ki bo pozimi bolje gorelo.
Ne pozabite na požarno varnost
Velika količina drv tik ob objektu predstavlja tudi dodatno gorljivo maso. Zato ni idealno, da so večje zaloge lesa neposredno ob stavbi, še posebej ob virih toplote, dimnikih, zunanjih kurilnih napravah ali tam, kjer bi se ogenj lahko hitro razširil na objekt. Potrebne varnostne razdalje so lahko odvisne od konkretne stavbe, kurilne naprave in lokalnih pravil, zato univerzalnega števila, ki bi veljalo za vse hiše, ni.
Zadnji prispevki
- Recept: Mehka bučna rolada z žametnim kremnim nadevom
- Krhki in lomljivi nohti? Ta hranila imajo pomembno vlogo pri njihovi rasti
- Najboljša bučna juha, ki navduši tiste, ki je nimajo posebej radi
- Vlečeno testo bo tanko in elastično, če ne boste naredili te napake, ki je zelo pogosta
- Kaj bomo kuhali ta teden? Ideje za slastna kosila od ponedeljka do nedelje #178
- Kje in kdaj v Sloveniji iskati jurčke? Ti gozdovi slovijo po dobri gobarski beri
