Majhna nalepka na jabolku, banani ali pomaranči večinoma konča v košu še preden ji namenimo pogled. A prav te oznake skrivajo presenetljivo veliko informacij o sadju, ki ga kupujemo. Ne gre le za pomoč na blagajni, temveč za sistem, ki razkriva način pridelave in poreklo pridelka.
Oznake na sadju se imenujejo PLU kode (Price Look-Up) in so del mednarodnega sistema, ki ga upravlja Mednarodna zveza za standarde pridelkov (IFPS). Namenjene so hitri in enotni identifikaciji sadja in zelenjave po vsem svetu.
Kaj pomenijo številke na nalepki
Številke na nalepkah niso naključne. Glede na njihovo dolžino in začetno številko lahko razberemo način pridelave:
- Štirimestna koda pomeni, da je bilo sadje pridelano na konvencionalen način, torej z uporabo dovoljenih sintetičnih gnojil in pesticidov.
- Petmestna koda, ki se začne s številko 9, označuje ekološko pridelano sadje, vzgojeno brez sintetičnih pesticidov in umetnih gnojil.
- Kode, ki se začnejo s številko 8, so bile prvotno namenjene gensko spremenjenim pridelkom, vendar se v praksi skoraj ne uporabljajo.
Če na primer na banani opazite kodo 4011, gre za konvencionalno pridelano sadje. Če bi ista banana imela oznako 94011, bi to pomenilo, da je ekološkega izvora.
So nalepke nevarne?
Nalepke so izdelane iz materialov, ki so varni za stik z živili, zato ob morebitnem nenamernem zaužitju ne predstavljajo nevarnosti. Kljub temu niso namenjene uživanju, nimajo hranilne vrednosti in jih je priporočljivo odstraniti pred jedjo. Sadje je vedno smiselno tudi oprati, ne glede na način pridelave.
PLU kode niso obvezne po zakonu, vendar jih večina večjih pridelovalcev uporablja prostovoljno, saj omogočajo sledljivost, manj napak na blagajnah in boljši nadzor nad prodajo.
