Začetek diete pogosto spremljata navdušenje in občutek, da bomo končno naredili nekaj dobrega zase.
Prve spremembe na tehtnici so lahko spodbudne, toda po nekaj tednih se včasih pojavijo utrujenost, razdražljivost in nenehno razmišljanje o hrani. Takrat se je vredno vprašati, ali izbrani način prehranjevanja telesu res koristi. Čeprav lahko ustrezno načrtovana prehrana izboljša zdravje, imajo zelo stroge diete tudi svojo temno plat. Zlasti tiste, ki obljubljajo hitro izgubo kilogramov in zahtevajo popolno odpovedovanje posameznim skupinam živil.
1. Telesu lahko začne primanjkovati pomembnih hranil
Kadar iz prehrane brez ustreznega nadomestila izločimo več skupin živil, se poveča tveganje za pomanjkanje vitaminov, mineralov in drugih hranil. Posledice se lahko pokažejo kot utrujenost, slabša koncentracija, mišična oslabelost in splošno pomanjkanje energije. Posebej problematične so diete, pri katerih zaužijemo bistveno premalo hrane, kot jo naše telo potrebuje za normalno delovanje.
2. Hitro hujšanje ne pomeni nujno boljšega zdravja
Velika sprememba telesne teže v kratkem času je lahko videti kot uspeh, vendar ni nujno, da izgubljamo samo maščobo. Pri izrazito omejenem energijskem vnosu lahko izgubljamo tudi mišično maso in vodo. Hitro hujšanje je povezano tudi z večjim tveganjem za nastanek žolčnih kamnov. Takšen način prehranjevanja je pogosto težko vzdrževati, zato se lahko po koncu stroge diete telesna teža ponovno poveča.
3. Hrana lahko postane vir stresa
Ena manj očitnih posledic pretiranega omejevanja hrane je sprememba odnosa do prehranjevanja. Če nas že misel na kos torte ali skupno večerjo s prijatelji navda z občutkom krivde, lahko to pomeni, da so prehranska pravila postala preveč toga. Nenehno štetje kalorij, strah pred določeno hrano in izogibanje druženjem zaradi obrokov lahko negativno vplivajo na duševno počutje. Pri nekaterih ljudeh lahko pretirano omejevanje prispeva tudi k razvoju ali poslabšanju motenega prehranjevanja.
4. Ista dieta ni primerna za vsakogar
Na družbenih omrežjih pogosto naletimo na prehranske načrte, ki obljubljajo odlične rezultate za vse. Toda potrebe po energiji in hranilih se razlikujejo glede na starost, telesno dejavnost, zdravstveno stanje in druge okoliščine. Prehrana brez glutena je na primer pomembna pri celiakiji, vendar sama po sebi ni bolj zdrava za vsakogar. Podobno tudi druge izključitvene diete niso nujno primerne brez jasnega razloga in ustreznega načrtovanja.
Kaj je boljša alternativa strogim dietam?
Namesto kratkotrajnega odrekanja se je smiselno osredotočiti na navade, ki jih lahko ohranjamo dolgoročno. Pomembno je uživanje raznolike hrane, dovolj zelenjave in sadja, polnozrnatih živil, kakovostnih virov beljakovin ter primernih količin zdravih maščob. Koristno je tudi, da smo pozorni na občutke lakote in sitosti ter si ne prepovedujemo samodejno vseh najljubših jedi. Zdravo prehranjevanje ne pomeni, da moramo ves čas jesti popolno. Pomembnejše je, kakšne so naše navade skozi daljše obdobje.
Če dieta povzroča omotico, izrazito utrujenost, izostanek menstruacije ali pretirano zaskrbljenost zaradi hrane in telesne teže, je priporočljivo poiskati pomoč zdravnika ali ustrezno usposobljenega prehranskega strokovnjaka.
Zadnji prispevki
- Ta italijanska jabolčna torta je tako dobra, da bo zasenčila običajno pito
- Nič nas ne razjezi hitreje kot ti dve besedi
- Hrana je lahko naslednji dan še okusnejša – se s tem strinjate?
- Rdeča pesa ima presenetljiv vpliv na telo, to se lahko zgodi, če jo jeste redno
- Recept za donavsko solato, ki so jo nekoč pripravljali za zimske mesece
- S prijatelji ste se imeli odlično, doma pa bi najraje samo še molčali
