Kopriva je trajna rastlina, ki je zelo cenjena ne le v ljudski medicini, ampak tudi v znanstveni medicini.
Je rastlina, ki zraste do 150 centimetrov v višino. Žareči listi, zaradi katerih koprivo imenujemo tudi čebulica, so nameščeni drug nasproti drugega, so podolgovato jajčasti, koničasti in rahlo nazobčani kot žaga.
Preostali del rastline je poleg listov obdan z dlačicami, ki oddajajo mravljinčno kislino in ob stiku s kožo zapečejo, kar smo vsi vsaj enkrat doživeli.
Kopriva je dvodomna rastlina, kar pomeni, da moški in ženski rumenkasto zeleni cvetovi rastejo ločeno na steblih. Cveti od julija do septembra, nato pa požene zelo drobno seme, tako trdoživo, da lahko kali tudi po več let. Ta rastlina raste po vsem svetu in kjer jo najdete v naravi, jo boste videli rasti v gostih skupinah. Rada ima polsenčne travnike, zanemarjene trate, podeželska rastišča in poplavna območja. Razrašča se od nižin do gora.
Ljudje jo včasih imenujejo urtika, kar izhaja iz latinske besede urere, kar pomeni cvreti ali zažgati. Kakor koli že se imenuje, je ena najbolj vsestranskih rastlin.
Kako uporabljamo koprivo?
Užitni so mladi poganjki in listi koprive, ki jih nabiramo zgodaj spomladi, ko še niso popolnoma razvili pekoče sestavine in so zelo bogati z vitaminom C, karotenom in minerali, kot so železo, fosfor in kalcij. Pripravimo jo lahko kot zelenjavo, tako kot na primer uporabljamo špinačo ali zeleno, zelo primerna pa je tudi kot dodatek domačim juham.
Čaj iz koprivnih listov velja za zelo koristnega za izločanje seča pri ljudeh z revmo, protinom in težavami z mehurjem.
Menijo, da lahko pomaga tudi pri čiščenju krvi, zato je priljubljena pri spomladanskih razstrupljevalnih kurah. Korenina koprive je lahko zelo koristna pri težavah s prostato in deluje kot blag diuretik.
Nekateri jo uporabljajo celo kot moko, saj s sušenjem in mletjem nastane mokast prah, ki je izjemno bogat z beljakovinami, kalcijem in fosforjem. Velja tudi zelo dobro za diabetike, saj pozitivno vpliva na raven sladkorja v krvi.
Kopriva je kraljica med zelišči v boju proti slabokrvnosti, zaradi izjemno visoke vsebnosti železa. Je pogost dodatek naravnim šamponom, saj zelo blagodejno vpliva na lasišče.
V industriji iz nje izdelujejo vrvi, mreže, celo grobe tkanine, listi pa so polni klorofila, zato jih lahko uporabljamo za zeleno pigmentacijo hrane, korenina koprive pa je odlična za rumeno barvanje. Uporablja se tudi v vrtnarstvu kot ukrep v boju proti agresivnim listnim ušem, ki napadajo rastline.
Zadnji prispevki
- Ideja za kosilo: Preprost recept za piščanca s curry-jem
- Optična iluzija: Tudi najpametnejši med niso našli napake na tej slikovni uganki
- Recept za dietno skutno torto, ki ne vsebuje moke in sladkorja
- Neprijeten vonj čevljev bo izginil čez noč, dodati jim morate samo to stvar
- Optična iluzija: Samo 7 % ljudi lahko v 5 sekundah opazi rolko, skrito v garaži! Ste med njimi?
- Božanski polnjen krompir, če ga boste tako pripravili, vam ne bo žal
