Kopriva je znana zdravilna in užitna rastlina, razširjena na širokem območju, ljudje pa jo pogosto imajo za nezaželen plevel in jo nepremišljeno pulijo in kosijo, pri tem pa pozabijo na njene koristi.
Prispeva k boljšemu zdravju rastlin in boljšemu pridelku kot gnojilo, uporablja pa se tudi za pripravo sredstev proti škodljivcem. Večina rastlin v vrtu se dobro odziva na gnojenje s koprivami, še posebej paradižnik. Vendar je treba opozoriti, da obstajajo nekatere rastline, ki niso njeni ljubitelji, in sicer čebula in česen, fižol ter grah.
Priprava gnojila
Naberite kilogram svežih kopriv, najbolje pred cvetenjem, če nimate svežih kopriv, lahko uporabite tudi 200 gramov posušenih kopriv. Namočimo v 10 litrih vode, pri čemer je najbolje uporabiti staro vodo ali deževnico. Za pripravo gnojila uporabite plastična vedra ali posode, ker se kovinske lahko poškodujejo zaradi kemičnih reakcij, ki nastanejo med fermentacijo. Vedra ne napolnite do vrha, pustite nekaj prostora, ker se tekočina med vrenjem speni.
Vse dobro premešamo in pustimo stati. Med fermentacijo nastane hranilni pripravek za rastline, da je pripravljen za oploditev pa prepoznate po tem, da se preneha peniti, tekočina pa postane temna. Postopek traja od 1,5 do 3 tedne.
Fermentacija lahko traja tudi manj časa, še posebej ob visokih poletnih temperaturah, vendar je najbolje spremljati penjenje in barvo, da boste vedeli, kdaj je gnojilo pripravljeno za uporabo. Vedra postavite na sončno mesto in občasno premešajte vsebino.
Vedra je najbolje pokriti z mrežo ali krpo, kot je gaza, da vanje ne zaidejo razne žuželke in male živali. Ker vsebina zaradi fermentacije razvije zelo neprijeten vonj, posodo postavite nekam, kjer vas ne bo motila, najbolje na koncu vrta.
Ko je fermentacija končana, se vsebina vedra filtrira. Pred nanosom je pomembno, da pripravljen koprivin pripravek razredčite z vodo. Če nameravate zemljo zalivati, jo razredčite v razmerju 1:10, za foliarno aplikacijo pa uporabite tekočino, razredčeno v razmerju 1:50.
Pri stiskanju ostankov ne zavrzite, ampak jih uporabite kot dodatek h kompostu, pri čemer pazite, da jih kasneje ne dodate prej omenjenim rastlinam, ki niso ljubiteljice tovrstnega gnojila.
Za zatiranje listnih uši
Koprivo lahko uporabite za zatiranje listnih uši na vaših vrtnih pridelkih.
Priprava sredstva je enaka kot pri gnojilih, razlika je le v trajanju fermentacije. To ekološko pripravljeno sredstvo uporabimo po 12 do največ 24 urah po potopitvi, ker se z daljšo fermentacijo izgubijo koristne snovi. Pripravek uporabljamo nerazredčen, za razliko od kemičnih insekticidov pa njegovo delovanje zahteva več potrpljenja. V primeru okužbe škropimo več dni zapored.
Zadnji prispevki
- Sočne čokoladne kocke z marelično sredico
- Zakaj mleka nikoli ne smete zlivati v odtok?
- To ni samo še en recept za bučno juho, to je najboljši recept za bučno juho
- Pozabljena superhrana z naših vrtov: jeruzalemska artičoka, zdrava in popolna za diabetike
- Recept: Enostavno pecivo s kokosom in čokolado, ki ga lahko pripravi vsak
- Ideje, kaj vse lahko položite na grob namesto sveč, ki niso ravno ekološka izbira