Krompir je eno najpogostejših živil na naših krožnikih, zato pogosto posegamo po njem brez posebne pozornosti. A kljub temu, da ga imamo za povsem varno in domačo zelenjavo, lahko že drobna sprememba v njegovem videzu kaže na prisotnost snovi, ki so za telo lahko škodljive.
Zelenkasta kožica ni le neprijetna na pogled – razkriva, da se je v gomolju začel razvijati solanin, naravni toksin, ki ga krompir ustvari, ko je izpostavljen svetlobi. Kako ga prepoznati, zakaj nastane in kdaj krompir brez slabe vesti zavreči, si preberite v nadaljevanju.
Zakaj krompir postane zelen?
Zelenkast odtenek na olupku je povsem naraven proces. Ko je krompir izpostavljen svetlobi, začne proizvajati klorofil – zeleni pigment, ki ga sicer najdemo v rastlinah in algah. Sam klorofil ni nevaren, je pa pomemben pokazatelj, da se v gomolju lahko hkrati kopiči tudi solanin, obrambna snov, ki krompir ščiti pred žuželkami, plesnijo in mikroorganizmi.
Zelena barva je najbolje vidna, če del lupine rahlo opraskate ali olupite. Če pod površjem zasije zelenkast ton, pomeni, da je krompir že dolgo pod vplivom svetlobe in v njem najverjetneje narašča raven solanina.
Kaj je solanin in zakaj je lahko nevaren?
Solanin je naravni glikoalkaloid, ki ga krompir tvori kot zaščito. V manjših količinah je prisoten v vsakem gomolju, vendar se začne hitro kopičiti, ko je krompir predolgo na svetlobi, vlažen ali izpostavljen nepravilnim temperaturam.
Pri človeku lahko večje količine solanina povzročijo:
• slabost in želodčne težave,
• draženje prebavil,
• omotico,
• v hujših primerih celo nevrološke simptome.
Solanin namreč zavira encime, ki sodelujejo pri razgradnji nevrotransmiterjev, ter lahko vpliva na prepustnost črevesne stene.
Ali lupljenje pomaga?
Največ solanina se nahaja tik pod kožico. Lupljenje lahko odstrani približno 30 % te snovi, a kar 70 % je lahko še vedno razporejenega v notranjosti gomolja.
Pomembno je tudi poudariti, da je solanin toplotno obstojen – kuhanje, cvrtje ali pečenje ga ne uničijo. Zato krompir, ki je že občutno zelen, po toplotni obdelavi ni nič bolj varen.
Kdaj krompir zavreči?
• Če opazite le majhno zeleno pikico, jo lahko odrežete in uporabite preostanek.
• Če je zeleni odtenek razširjen po večjem delu gomolja, tak krompir raje zavrzite.
• Izogibajte se tudi krompirju, ki je hkrati zelen in kali – to je znak visoke koncentracije solanina.
Kako preprečiti nastanek solanina?
Pravilno shranjevanje je ključnega pomena:
• krompir naj bo vedno na temnem in suhem mestu,
• temperatura naj bo med 6 in 10 °C,
• izogibajte se hladilniku in neposredni sončni svetlobi,
• shranjujte ga v papirnatih, ne plastičnih vrečkah,
• odstranite gomolje, ki so začeli rasti ali zeléneti.
Solanin se ne kopiči le pri krompirju – v naravi ga najdemo tudi v paradižniku in jajčevcih, vendar v bistveno nižjih, nenevarnih količinah. Pri krompirju pa se raven solanina lahko poveča tudi za 100-krat, če je dolgo na svetlobi, zato ga v trgovinah pogosto shranjujejo v vrečah, ki ne prepuščajo UV-žarkov.
Zadnji prispevki
- Sočen brusnično–pomarančni kruh, ki diši po praznikih
- Kako v 3 minutah odišavite dom: triki za svežino kot iz butika
- Recept za domače ‘Moto piškote’, ki vedno navduši
- Kam letos na lučke, da boste doživeli pravljični december?
- Najbolj dišeči vaniljevi kifeljčki z mandlji, ki vedno uspejo
- Resnica o tem, kaj se zgodi, če pojeste lovorjev list
