Vključuje nabor neprijetnih težav, ki popotnikom močno motijo kakovost dopusta. Čeprav jo najdemo tudi pozimi, je še pogostejša poleti, ko se njena pogostost giblje med 30 % in 70 %.
Vzroki za potovalno drisko so črevesni patogeni in/ali njihovi toksini, s katerimi se srečamo med potovanjem. Med njimi prevladujejo bakterije, ki so odgovorne za 80-90 % vseh popotniških drisk, sledijo virusi (5-15 %) in v majhnem odstotku črevesni paraziti.
Popotniki najpogosteje potožijo zaradi pogostega neformiranega blata (2-5 na dan), ki ga spremljajo bolečine v trebuhu in potreba po nujnem praznjenju, včasih pa tudi povišana telesna temperatura, slabost in bruhanje. Če omenjene težave vztrajajo in bolniki niso ustrezno zdravljeni, se lahko klinična slika zaplete s splošno oslabelostjo in slabim počutjem, pa tudi z dehidracijo, ki lahko zahteva celo hospitalizacijo bolnika.
Preprečevanje potovalne driske je bilo v preteklosti omejeno na ustrezno vzdrževanje higiene, predvsem rok, izogibanje presni hrani in uživanje samo olupljenega sadja in zelenjave ter uporabo ustekleničene vode. V zadnjih nekaj desetletjih pa smo v boju proti potovalni driski dobili močnega zaveznika, to so probiotiki. Obstaja vrsta raziskav, ki kažejo, da preventivna uporaba probiotikov bistveno zmanjša tveganje za nastanek tega neljubega dogodka.
Če se torej srečujete s potovalno drisko, premislite ali bi morda posegli po teh pripravkih. Še vedno pa velja, da je na potovanju potrebno vzdrževati higieno, skrbeti za pitje neoporečne vode, se izogibati sadju in zelenjavi, ki sta lahko vprašljivega porekla in skrbeti za pravilno prehrano.
MORDA VAS ZANIMA TUDI: 5 znakov, da vaše črevesje prosi za večjo pozornost
