Večina glavobolov ni razlog za preplah, ampak zgolj neprijetno stanje. Vendar pa močan glavobol, ki je povezan s specifičnimi simptomi, kot so visoka vročina ali novi nevrološki izpadi (spremembe v delovanju možganov, živcev ali mišic), lahko kaže na potencialno nevarno stanje, kot je okužba možganov ali možganska kap. Enako velja za nove nosečniške glavobole ali glavobole, ki se spreminjajo v vzorcu – ti zahtevajo resno pozornost in pregled.
Vrste in vzroki glavobolov
Večina glavobolov je primarnih, kar pomeni, da se pojavijo sami in niso posledica osnovnih zdravstvenih težav. Najpogostejše vrste primarnih glavobolov vključujejo:
- Migrene: Močan, utripajoč glavobol, ki je pogosto povezan s slabostjo, bruhanjem in občutljivostjo na svetlobo in hrup ter lahko traja do 72 ur.
- Glavoboli tenzijskega tipa: Ti povzročajo dolgočasen občutek tiščanja ali pritiska na obeh straneh glave in lahko trajajo od 30 minut do sedem dni.
- Glavoboli v skupini: Ti povzročajo hude, zbadajoče ali pekoče bolečine v očesu, okoli očesa ali temena na eni strani in trajajo od 15 do 180 minut. Povezani simptomi vključujejo rdeče in solzne oči, zamašen nos ter potenje.
Večina primarnih glavobolov je rezultat kompleksnega delovanja različnih dejavnikov, kot so genetika, strukturne spremembe v možganih in senzibilizacija bolečinskih poti. Okoljski dejavniki, kot so stres, pomanjkanje spanja, vremenske spremembe, uživanje alkohola in menstruacija, lahko prav tako prispevajo k razvoju glavobolov.
Nasprotno pa sekundarni glavoboli nastanejo kot posledica osnovnega stanja ali situacije, na primer bolezni, nosečnosti ali zdravil. Večina sekundarnih glavobolov ni resnih ali nevarnih, razen v redkih primerih. Nekateri primeri manj resnih (običajno) sekundarnih glavobolov vključujejo:
- Sinusne glavobole: Te povzroča vnetje ali okužba sinusov in so običajno povezani z gostim zelenim ali rumenim izcedkom iz nosu.
- Postinfekcijske glavobole: Običajno jih povzročijo virusi, kot so prehlad, gripa ali COVID-19.
- Glavoboli zaradi mraza: Ti se pojavijo po uživanju hladne hrane ali izpostavljanju nezaščitene glave nizkim temperaturam.
- Cervikogene glavobole: Te povzročajo težave s kostmi, sklepi ali mehkimi tkivi v vratu.
Hudi glavoboli in simptomi
Nekateri možni resni vzroki in simptomi sekundarnega glavobola, torej stanja, pri katerem morate takoj poiskati zdravniško pomoč ali nujno medicinsko oskrbo:
Možganska kap
Možganska kap se zgodi, ko je pretok krvi v možgane prekinjen. Obstajata dve vrsti možganske kapi – ishemična in hemoragična – obe lahko povzročita glavobole:
- Ishemična možganska kap: To se zgodi, ko je arterija, ki oskrbuje možgane s krvjo, blokirana. Glavobol zaradi ishemične možganske kapi je pogostejši pri mlajših bolnikih, tistih z migrenami in tistih, ki so že imeli možgansko kap. Ta glavobol je običajno podoben tenzijskemu glavobolu in se pojavi približno ob istem času kot nevrološki izpad, na primer šibkost ali otrplost na eni strani telesa ali nejasen govor.
- Hemoragična možganska kap: Ta se zgodi, ko arterija v možganih poči in začne krvaveti znotraj ali okoli možganov. Pogost primer hemoragične kapi je subarahnoidna krvavitev, ki povzroči nenaden, eksploziven glavobol, ki se pojavi nenadoma in postane zelo boleč v nekaj sekundah ali manj kot minuti. Poleg subarahnoidne krvavitve se ta vrsta glavobola lahko pojavi tudi pri drugih resnih zdravstvenih stanjih.
Okužba možganov
Kombinacija glavobola in vročine lahko kaže na neko vrsto okužbe možganov, kot so:
- Meningitis: To je vnetje možganskih ovojnic, zaščitnih ovojnic okoli možganov in hrbtenjače.
- Encefalitis: To je vnetje možganskega tkiva.
- Možganski absces: To se zgodi, ko se okužena tekočina kopiči v možganih. Poleg vročine in glavobola so drugi možni simptomi okužbe možganov: slabost, otrdel vrat, zmedenost, spremenjena zavest ali izguba zavesti, napadi.
Možganski tumor
Možganski tumor je nenormalna rast celic v možganih. Čeprav je glavobol pogosto prvi ali najhujši simptom možganskega tumorja, ne pozabite, da so možganski tumorji na splošno redki. Glavobol zaradi možganskega tumorja se lahko čuti kot migrena ali tenzijski glavobol in se poslabša s kašljanjem ali sklanjanjem.
Poškodba možganov
Glavobol se lahko pojavi tudi več dni po travmatični poškodbi možganov, na primer po pretresu možganov. Posttravmatski glavoboli se pogosto kažejo kot topa bolečina, ki jo čutimo po vsem telesu, in jih lahko spremljajo omotica, utrujenost, težave s koncentracijo in spominom ter razdražljivost.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Takoj poiščite zdravniško pomoč, če:
- Je glavobol hud in se začne nenadoma.
- Glavobol spremljajo zvišana telesna temperatura, otrdel vrat, epileptični napadi, omedlevica, zmedenost ali nevrološki simptomi, kot sta šibkost ali otrplost.
- Glavobol spremlja boleče rdeče oko ali občutljivost v bližini temen.
- Spremeni vzorec glavobola, na primer postane pogostejši, ali ovira dnevne aktivnosti.
- Glavoboli so posledica kihanja, kašljanja ali vadbe.
- Glavobol se pojavi po udarcu ali poškodbi glave.
- Med nosečnostjo ali takoj po porodu doživite nov glavobol ali spremembo glavobola.
- Imate glavobol in ste v preteklosti imeli raka ali imate oslabljen imunski sistem.
- Ste stari 65 let in več in doživljate novo vrsto glavobola.
